»Prvo je, da ima glasba svoje življenje, svojo invencijo, svojo logiko in svojo estetiko, čeprav biva skupaj s filmom. Pravzaprav menim, da je prava mera te 'oddaljene bližine' nujno potrebna, da lahko glasba in film zaživita skupaj kot enovito umetniško delo. Drugo vodilo pa je, da želim, da me pri komponiranju vodi iskren in oseben pogled, nekakšen dialog, kontrapunkt, s samim filmom.«
»Do tega pride običajno po nekakšnem akumulacijskem procesu v meni, ko se film, ki sem ga pred tem že večkrat gledal v tišini, predvaja še v moji glavi. Ko začutim, kateri glasbeni elementi so tisti, ki bodo pripomogli k enoviti umetniški predstavi, stvar steče sama od sebe.«
»V času, ko so gibljive podobe sestavni del vsakdanjega življenja, radi pozabimo, kakšna revolucija je bil nastanek filma pred 120 leti in kakšen pomemben prispevek je bil to k zgodovini človeštva in k naši kulturi.«